Stanovanjsko naselje "Strženica" Bohinjska Bistrica

BOHINJSKA BISTRICA
je vasica, z imenitno lego, le streljaj od italijanskega Trsta in avstriskega Celovca, v srcu neokrnjene alpske narave, locirana na robu nepozabnega Triglavskega narodnega parka.
Ponuja tisočero možnosti za sprostitev, aktivne počitnice, sprehode ali planinske ture po Triglavskem narodnem parku.

VODNI PARK BOHINJ http://www.vodni-park-bohinj.si/
je od stanovanjskega naselja Strženica oddaljen le 300 m.
Aquapark je bil v letu 2005 ocenjen kot naj kopališče v kategoriji vodnih parkov.
Nudi vam bazene, savne, wellness, fitnes, nočni klub

SMUČARSKI CENTER KOBLA http://www.bohinj.si/kobla
vam nudi užitke na dobro urejenih smučarskih progah, organizirana je tudi smučarska šola in izposoja smučarske opreme. Čudovit razgled na najvišji vrh Slovenije - Triglav in ledeniško Bohinjsko jezero zagotavlja vsakemu smučarju nepozabno doživetje.
Stanovanjsko naselje Strženica se nahaja ob vznožju vlečnice, oddaljeno le 200 m.
Smučarske užitke pa vam v neposredni okolici ponujata tudi smučarski središči:
VOGEL http://www.vogel.si/
in
SORIŠKA PLANINA http://www.bohinj.si/soriska-planina/si/index.htm

GORSKO KOLESARJENJE http://www.bohinj.si/sport/gorsko_kolesarjenje_si.html
Številne gozdne ceste in poti vam odkrivajo skrite predele dolin, popeljejo vas skozi gozdove v bližino gorskih vrhov in vam nudijo obilo možnosti za gorsko kolesarjenje.
Organizirani so tudi izleti pod strokovnim vodstvom in izposoja kolesarske opreme.

BOHINJ Z OKOLICO http://www.bohinj.si/

BOHINJSKO JEZERO http://www.burger.si/TriglavNationalPark/Bohinj/Uvod_Bohinj.htm
V katerem gladini se odseva venec gora, leži na koncu dveh neokrnjenih dolin. Na jezeru je možno čolnarjenje, plavanje, panoramske vožnje.
Najbolje da se do jezera odpravite kar peš, saj je od vašega novega doma oddaljeno le 6 km.

REKE
Savica, Mostnica, Ribnica in Sava Bohinjka
Vam nudijo vodne športe:
kopanje, kajak, kanu, rafting, kanjoning, soteskanje, hydrospeed, ribištvo, muharjenje

POKLJUKA
gozdnata visokogorska planota s šotnimi barji, na planoti so številne gozdne ceste in poti, ki sprehajalcu nudijo užitke. Pokljuka je posebej znana med izdelovalci klavirjev, saj so najkvalitetnejši klavirji izdelani prav iz lesa smrek iz Pokljuke.
Pokljuka se ponaša tudi s svetovnim prvenstvom v biatlonu.

BLED http://www.bled.si
Bohinjska Bistrica je od Bleda oddaljena 18 km.
Bled z okolico in naravnimi lepotami je eno najlepših alpskih letovišč, značilno po blagem, zdravilnem podnebju in termalni jezerski vodi. Lepota gora odseva v jezerski gladini, sonce, mir in sveč zrak vzbujajo izredno prijetne občutke obiskovalcev v vsakem letnem času in zagotavljajo idealne razmere za prijeten oddih ali dejavne počitnice. Bled privablja ljudi z vsega sveta, z lepoto jih očara in prepriča, da se vedno radi vračajo.

Blejsko jezero z otokom http://www.bled.si/default.asp?id=141
Jezero je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika. Dolgo je do 2120, široko do 1380 m, največja globina je 30,6 m, po izvoru je tektonsko.
Slikovitost poudarja otok v zahodnem delu jezera.

Golf http://www.golf.bled.si/
Starejše igrišče Bled obsega 65 ha in ima 18 lukenj, Par 73, SSS 73, dolžina 6338 m. Na novem je bilo dokončanih 9 lukenj, PAR 72, SSS 72, dolžina 2168 m, površina pa je 27 ha.V igralni sezoni je na njem vsako leto več mednarodnih turnirjev.

TRIGLAVSKI NARODNI PARK http://www.tnp.si (18.05.2006)
KRATEK OPIS NARODNEGA PARKA
Stane Peterlin, Janez Bizjak
Park nosi ime po Triglavu (2864m), simbolu Slovenije, ki je skoraj v središču zavarovanega območja. Od njega se na vse strani žarkasto širijo doline, ki oddajo vode dvema velikima rekama, ki imata povirji v Julijskih Alpah: jadranski Soči in črnomorski Savi. V soškem porečju so doline Trenta, Zadnjica, Lepena, Koritnica, Bavšica in Tolminka z Zadlašco. Na severu in vzhodu zbira svoje pritoke Sava Dolinka iz Planice, Velike in Male Pišnice, Martuljka in Vrat, vode iz Kota in Krme ji dovaja Radovna. Drugi krak, Sava Bohinjka, se napaja iz Bohinjskega jezera, še na ozemlju parka pa se ji pridruži Mostnica z Ribnico.
V Triglavskem narodnem parku so skoraj vsa ledeniška jezera, kar jih premore Slovenija: od Bohinjskega kot največjega do skupin Triglavskih, Kriških in Krnskih jezerc visoko v gorah. Med vodnimi pojavi so vredni pozornosti slikoviti slapovi: Savica v Bohinju, dva slapova Peričnika v Vratih, Šum v Vintgarju, dva slapova v Martuljku, Skočniki v Belem potoku in Nadiža v Tamarju. V strmih brzicah se spušča tudi Soča takoj po izviru v Trenti. Nekatere vode imajo strugo ponekod strmo vrezano v živo skalo. Take tesni ali korita vidimo v porečju Soče, in sicer v Trenti, na Koritnici pri Klužah ter na sotočju Tolminke in Zadlašce. Na savski strani sta znana Vintgar pri Bledu in korita Mostnice v Bohinju.
Na ozemlju parka prevladujejo apnenci, ki so se večinoma vsedali v triasnem morju pred približno 200 milijoni let. Ponekod so se odlagali v debelih skladovnicah, kot jih lahko vidimo v Severni triglavski steni ali mogočnih stenah Kanjavca in Travnika, drugod so spet neskladoviti (npr.vrhovi Triglava, Škrlatice, Razorja in Špika). Zanimive okamnine najdemo v manj pogostih jurskih skladih (npr. amoniti v Dolini Triglavskih jezer). Kljub precejšnji kamninski enotnosti so Julijske Alpe orografsko zelo razgibane. Najbolj slikoviti vrhovi in gorske skupine znotraj parka so poleg Triglava še Jalovec in Mangart v severozahodnem delu, Prisojnik in Škrlatica ter Martuljkova skupina s Špikom na severni strani, v osrednjem delu Kanjavec in Lepo Špišje, na južni strani pa dolgi Bohinjski greben in Krn. Reljef Julijskih Alp je močno razčlenjen, doline so zarezane strmo in globoko, njihova pobočja so obrušena od ledenikov, dna pa razširjena ali zasuta z usedlinami iz ledene in poledene dobe. Večja planota je le gozdnata Pokljuka, ki leži približno 1200m nad morjem. Druge, visokogorske planote so manjše in mnoge so zelo zakrasele (Komna, Triglavski podi), tako kot večina ozemlja narodnega parka, ki je izredno bogata z različnimi kraškimi pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči). Izoblikoval se je poseben tip gorskega krasa.
Bogat rastlinski svet je že zgodaj pritegnil pozornost znanih evropskih botanikov, ki so obiskovali Julijske Alpe že konec 18.stoletja in tam odkrivali nove, med njimi mnoge endemične vrste. Rastlinstvo na območju narodnega parka je večinoma značilno alpsko, vendar se zaradi obrobne lege in bližine Sredozemlja prepleta s predstavniki sosednjih flornih območij. Pogostni so ostanki termofilne vegetacije z mnogimi ilirskimmi in celo nekaterimi submediteranskimi vrstami. Po bogati flori in redkih vrstah so znana travišča na Èrni prsti, pobočja Krna in Rdečega roba ter Mangartsko sedlo.
Podobne ugotovitve kot za rastlinstvo veljajo tudi za živalstvo. Z vrstami so zelo bogate nižje živalske skupine, med katerimi je mnogo endemičnih vrst. Med vretenčarji so posebno znani soška postrv, planinski orel, veliki petelin in ruševec. Med divjadjo je najbolj zančilna in številna vrsta gams. V zadnjih letih so bile naseljene tudi tuje ali tu že davno izumrle živali: kozorog , svizec in muflon.
Ozke doline Julijskih Alp v preteklosti niso bile primerne za poselitev. Sledove starejših naselbin najdemo predvsemna Bovškem, v Bohinju in Zgornji savski dolini. Način življenja je vtisnil tej gorski pokrajini neizbrisen pečat. V njem je imela veliko vlogo živinoreja in že zelo zgodaj so pasli tudi po planinah (prva omemba pašnikov pod Krnom je iz leta 1178), to je začasnih naseljih v visokem gorskem svetu. Že od najstarejših časov pa so se ukvarjali tudi s predelovanjem železa, katerega rudo so našli v bližini bivališč, in s trgovanjem z železnimi izdelki. Ta dejavnost je dosegla vrhunec v 15. in 16. stoletju, ko so ob vodah v Trenti, Bohinju in v jeseniškem kotu nastale fužine. Za potrebe železarstva so močno izsekavali gozdove, da so iz lesa dobivali oglje. Zaradi pomanjkanja rude in lesa so fužine v Trenti ugasnile leta 1778, zastarela tehnologija pa je konec 19. stoletja pokopala tudi bohinjske fužine.
Tudi obe svetovni vojni sta usodno posegli v ta prostor in pustili občutne sledove. Ob Soči je v letih 1915 - 1917 potekala ena najbolj krvavih front v Evropi, ki je zahtevala od obeh vojskujočih se strani, Italije in nekdanje Avstro-Ogrske, blizu milijon žrtev. Po njej so ostala grobišča, utrdbe in poti.
Kulturna dediščina narodnega parka so naselbine z značilnim ljudskim stavbarstvom in cerkvami, njim pripadajoče visokogorske planine, ostanki fužinarstva, spomeniki iz prve in druge svetovne vojne in bitk iz obdobja Napoleona, iz najstarejših časov pa je še nekaj arheoloških najdišč.
Za slovenske Alpe je značilen razvoj planinstva. Prvi vzpon na Triglav se je leta 1778 posrečil štirim domačinom iz Bohinja. Prvo planinsko društvo z imenom Triglavski prijatelji je bilo ustanovljeno 1872 v Srednji vasi v Bohinju. Planinci so na območju narodnega parka postavili prve planinske postojanke že konec prejšnjega stoletja, naglo pa so se razširile po letu 1893, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Danes so vse Julijske Alpe prepredene z enotno označenimi gorskimi potmi.